|
FOTOGRAFIJE
V petek, 16. Julija 2010 smo se zbrali na zanimivem literarno – likovnem srečanju, ki ga je organiziralo Društvo animatorjev NORMA 7 pod vodstvom predsednice Vlaste Dolenc Rebek v sodelovanju z Zavodom ARS VIVA in Zvezo paraplegikov Slovenije. Kljub rekordni vročini se nas je na tradicionalni 7. Kolonijo ustvarjalnih dejavnosti Ajdovščina 2010, ki vsako leto poteka v okviru projekta normaFEST, zbralo presenetljivo veliko udeležencev in spremljevalcev. Pod geslom »Jaz sem ta biser našel kar v sebi« so potekale razne delavnice, ki so bile namenjene ustvarjalnim aktivnostim likovnih in literarnih ustvarjalcev prav tako pa tudi ljubiteljem likovne in literarne govorice, ki so člani posameznih invalidskih društev oziroma drugih društev in Zavodov.
Likovno smo ustvarjali v parku ob reki Hubelj pod mentorskem vodstvom Rassa Causeviga. Poleg njega so na delavnici sodelovali še: Marta Frei, Sonja Jež, Dragica Čadež, Zorica Rzboršek, Tina Pavlovič, Klavdij Leban, Jože Tomažič, Boris Šter, Benjamin Žnidaršič in drugi predstavniki različnih organizacij in društev.
Na trgu in v prostorih avle in dvorane prve slovenske vlade pa je potekala, lutkarska delavnica, razstava likovnih del udeležencev in literarna delavnica različnih umetnikov. Med njimi so sodelovali Ljubica Jančar, Darinka Slanovec in Benjamin Žnidaršič. V času trajanja kolonije je vse dogajanje spremljal Ulični radio Poetikon in o tem poročal ljudem na ulici.
Sanda Hain, direktorica TIC Ajdovščina in predstavnica za stike z javnostmi pri Občini Ajdovščina je na koncu prelepega družabnega dogodka kronološko predstavila zgodovino in pomembne dejavnosti v Občini Ajdovščini.
Za kavo, sadje, sladoled, prehrano in dobro brejsko vinsko kapljico je poskrbela Majda in vaščanke ter vaščani iz vasi Brje, s katerimi že tradicionalno dobro sodelujemo. Prireditev pa je finančno podprl JSKD RS za ljubiteljsko dejavnost in Občina Ajdovščina. |
|
|
FOTOGRAFIJE >>>
V vrtcu Urška - Enota Češmin smo v sredo, 16. junija 2010 na povabilo Urške Ulčar, vodje enote, predstavili invalidnost otrokom od 4-6 leta starosti. Po pogovoru smo se lotili slikanja z ustmi, kjer so vsi otroci poskusili z nenavadnim slikanjem. Na velika platna pa smo ustvarili abstraktne podobe, ki bodo krasile stene prelepega vrtca v Domžalah. |
|
FOTOGRAFIJE >>>
V ponedeljek, 14. junija smo posneli del oddaje o vodah in žagah v Loški dolini. Predstavili smo tudi možnosti, ki se odpirajo na kulturnem področju z razstavami, gledališčem in pomoč pri izobraževanju mlajše populacije. |
|
Fotografije 1. dan >>>
Fotografije 2. dan >>>
Fotografije 3. dan >>>
Foto: Leon Trubačev in Dragica Čadež
Na izviru Obrha ob stari žagi bo od 4. do 6. junija 2010 potekala prva tridnevna likovna delavnica kiparjev in slikarjev. Ob tem je bila 4. junija ob 20. uri 2010 tudi otvoritev prve razstave slik na obnovljeni žagi naslednjih avtorjev: akad. slik. Stanislave Sluga Pudobske, akad. slik. Izidorja Jalovca, Ludvika Šraja, Marte Frei, Branka Rupnika, Stojana Rutarja, Sonje Pouhe, Rezke Arnuž, Silva Mehleta, Željka Vertlja, Dragice Sušanj, Igorja Somraka, Jožeta Potokarja, Jožeta Tomažiča, Borisa Štera, Jožeta Voduška, Vojka Gašperuta in Benjamina Žnidaršiča.
Na kiparski delavnici so sodelovali: Marta Frei, Izidor Jalovec, Janez Grauf, Brane Kumer, Igor Somrak, Ljubo Malenšek, Stane Novak, Drago Vukovič, Dražen Poje in Miro Kolenko. Slikarji in kiparji so prišli iz cele Slovenije na povabilo slikarja z ustmi Benjamina Žnidaršiča.
Prireditev otvoritve razstave je v domačem narečju povezovala Milena Ožbolt. O razstavi in projektu sta spregovorila Izidor Jalovec in Benjamin Žnidaršič. Na harmoniki se je predstavil domači harmonikarski talent Tomaž Palčič mlajši. Iz Bazovice pri Trstu pa je nastopil Otroški pevski zborček Anton Martin Slomšek, ki je v svoji 40. Letni zgodovini prepotoval že velik košček sveta. Pod vodstvom Zdenke Kavčič - Krizmančič izvajajo različni glasbeni program: duhovne pesmi, narodne in ljudske pesmi, umetniške in tuje pesmi. Leta 2005 so kot prvi otrski zbor zapeli Zdravljico v Slovenskem parlamentu ob 15. Dnevu samostojnosti in enotnosti Slovenije. Zadnja leta nosijo svojo pesem tudi Slovencem po svetu in so "najstarejsi" otroški zbor na Tržaškem. Na Obru so se predstavili z odlomki iz muzikla "Moje pesmi, moje sanje" in nastopili tudi skupaj z Tomažem Palčičem.
S projektom v Žagi smo hoteli spodbuditi moč likovnega jezika na podeželju in oblikovati kulturni center in inkubator razvojnih in tehnoloških idej, ki bodo spremenile življenje prebivalcev na vasi in jim ponudile rešitve, da bodo lahko v tem okolju preživeli. Enostavno rečeno na podeželju so ljudje lačni kulture, medtem ko so jo v mestih presiti. Kultura in kulturna dediščina pa nam je bila v tem primeru sredstvo in polje izražanja ter možnost za uveljavljanja drugačnosti, saj so v projektu sodelovali paraplegiki in tetraplegiki in slepi in slabovidni.
Delavnice za kiparje in slikarje je bila na lokaciji Žage na izviru Obrha v vasi Vrhnika pri Ložu organizirana prvič, kar pa ne pomeni da tudi zadnjič. Upamo, da bo postala tradicionalna. Izjemno atraktivna lokacija privlači ogromno število obiskovalcev, ki si vsakodnevno želijo sprostitve in uživanja v neokrnjeni naravi. Tu bi radi na ogled postavili stalno kiparsko razstavo, ki bo naključnim obiskovalcem poleg narave ponujala še ustvarjalnega navdiha. Pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja in kiparja Izidorja Jalovca smo ustvarjali in se ob delu neizmerno zabavali. Ob tem pa smo skupaj z obiskovalci in vaščani tkali prijateljske mreže. Namreč vse tri dni smo bili deležni domače hrane in peciva, ki so ga napekle Potepinke in s tem najbolj predstavile notranjsko gostoljubnost, ki so jo sodelujoči znali ceniti. Srečevanje ljudi skozi likovni jezik, omogoča lažje spoznavanje in uresničevanje sobivanja ter ustvarjanja skupnega sveta, hkrati pa uči medsebojnega sodelovanja, razumevanja in sprejemanja.
Sponzorji prireditve so bili: Samprt, d.o.o., Pudob; Truden, d.o.o., Nedlesk; Gozdno gospodarstvo Postojna, d.d.; KS Vrhnika pri Ložu; Založba UNSU, d.o.o., Ljubljana; SKB Banka, d.d., Ljubljana, Poslovalnica Postojna.
ARS VIVA – Zavod za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin se zahvaljuje za obisk kolonije in podarjene izdelke vsem udeležencem, nastopajočim za pomoč pri izvedbi programa in obiskovalcem za obisk prireditve. Posebno pa se zahvaljujemo POTEPINKAM in vaščanom in vaščankam Vrhnike pri Ložu ter sponzorjen za pomoč pri organizaciji prireditve.
|
|
FOTOGRAFIJE
Kulturno društvo Gornji Grad in Ars Viva sta 28. maja 2010 v galeriji Štekl v Gornjem gradu organiziralo 16. samostojno razstavo in predstavitev poezije Benjamina Žnidaršiča, ki jo je interpretirala dolgoletna voditeljica galerije Vika Venišnik. Na prireditvi se je zbralo presenetljivo veliko obiskovalcev, ki so spremljali tudi vrhunski glasbeni večer Barbare in Špele, iz Glasbene šole Velenje. Župan Občine Gornji grad Stanko Ogradi se je s knjigo Gornjegrajski Leonardo zahvalil avtorju za njegovo razstavo, akademska slikarka Terezija Bastelj pa je o avtorju povedala:
»Gornjegrajski Štekel nocoj gosti posebnega razstavljalca; slikarja, pesnika in pisatelja Benjamina Žnidaršiča, ki pa ni poseben toliko zaradi dejstva, da je tetraplegik. Poseben je, ker je kljub temu, da je izgubil veliko, znal obdržati tisto, kar je ostalo. In ne le tisto; pomnožil je svoje talente in jih velikodušno razdaja. V dolgih urah trpljenja je doumel, da noče ostati suha ali jalova veja na drevesu življenja. Če mu je le-to že bilo ohranjeno, si ga je želel narediti vrednega in ga deliti z drugimi. V tem je zares uspel.
Njegove slike pokrajin, vedut in tihožitij so mnogo več kot slikanje po naravi ali slikanje realnosti. So vse tisto, kar nosi v sebi. Spomini iz preteklosti, občutja iz otroštva, mladosti, hrepenenja in gon po lepem. So svetloba in milina. So barvitost in otroška razposajenost, strastno oklepanje in meditativno lebdenje. Vmes je tudi ščepec grenkosti, vršiček pelina, da pač ostale sestavine pridejo bolj do izraza.
Ne bom razpravljala o njegovem slikarskem obvladovanju likovnih elementov. To znanje potrjujejo nagrade, priznanja in sploh vse njegovo delo na likovno-ustvarjalnem pa tudi likovno-organizacijskem področju. Bolj nas presenečajo njegovi drugi darovi, ki pa so danes žal redki tudi med takoimenovanimi zdravimi ustvarjalci na vseh področjih in celo njihovimi kritiki, teoretiki.
Benjamin žnidaršič(in seveda njegove slike) je pol duha. Poln vsega tistega, česar se ne da naučiti, lahko pa je podarjeno ali prisluženo s trpljenjem! Pogosto vse to lahko samo čutimo – doživljamo kot: veselje, srečo, svetost, iskrenost, milino, lepoto, dobroto in ljubezen. In popolno odsotnost vsega slabega.
Ob prebiranju njegove avtobiografske knjige Govorica življenja, sem se zelo strinjala z vsemi njegovimi spoznanji. Najbolj me je pr4esenetilo poglavje o smehu in nasmehu. Rada verjamem, da sta nam oba potrebna kot kruh. Včasih še bolj. Iz svoje izkušnje vem, da so veselje, smeh, nasmeh, največkrat najžlahtnejši izraz duha. Izraz vseh tistih, ki so v življenju mnogo pretrpeli a ohranili otroško dušo. Predvsem pa sami sebe.
Veseli smo lahko, da se smemo in moremo izražati v slovenščini, ki je v marsičem enkraten in čudovit jezik. Benjamin Žnidaršič doživlja ves svet kot svet in vse nas tukaj zbrane, ki podobno čutimo, s svojo žlahtnostjo uvršča v svojo žlahto. Zato smo lahko srečni, da smo ga srečali.
Iskrene čestitke!« |
|
|
